Casco, POC, TLD, Urge itd
O smislu uporabe čelad nima smisla debatirati. Čelade so postala nuja. Za vse vrste kolesarjenja, tako v mestu kot na terenu.
Če se pogovarjamo o mestnih čeladah, oz. oziroma cestnih, so na prvem mestu zaščitni standardi, ki jih ti izdelki morajo izpolniti, na drugem prepih in na tretjem všečnost designa. Tako bi vsaj moralo biti in taka je politika proizvajalcev v naši hiši.
Zaščitni standardi prinašajo potrebno varnost ob padcih. Največkrat so piskri grajeni tako, da ob udarcih absorbirajo sile naleta. Boljši modeli (imamo jih) sile udarcev enakomerno porazdelijo po školjkah in s tem pustijo prijaznejše vtise na naših skalpih. Proizvajalci se trudijo izdelati čelade s kar se da nizkimi težami in, ko opravijo svojo funkcijsko vlogo, jih je pametno zamenjati. Omenimo še življenjsko dobo. Povprečna doba redne uporabe, ki čeladam še zagotavlja zanesljivo opravljanje svojih nalog, je cca. tri leta. Po tem času temperaturne razlike, UV žarki, potenje in ostali dejavniki opravijo svoj negativni del vloge. Tudi v tem primeru bi bilo potrebno razmisliti o menjavi. Med redkimi izjemami, ki ne zahtevajo tako pogostih menjav, je vodilna nemška znamka Casco. Razvojniki v Cascu se hecajo s številnimi parametri (neobčutljivost na UV žarčenje, razdeljevanje sil z aluminijastimi vložki in carbonom itd) ter ustvarjajo zaščitne produkte z daljšimi roki varne uporabe. Potrebno je povedati, da je Casco tudi vodilni svetovni proizvajalec gasilskih čelad in prav gotovo jim izkušnje s tega področja koristijo pri razvoju kolesarskih ter jahalnih izdelkov (celo v tem segmentu so najbolj zaželjeni piskri opremljeni z logotipi Casco).
Dobra ventilacija in visoka zaščita se izključujeta. Več kot je odprtin za zračenje, manjša je verjetnost, da bodo čelade ugodile vsem varnostnim standardom. Varni in prevetreni cestni izdelki torej zahtevajo razvoj. Zagotovljen prepih ima tako tri posledice. Prva je nižja teža, druga večje udobje, tretja pa se navezuje na nižjo vrednost TRR-ja po opravljenem nakupu.
Privlačnost (cestnih) čelad je stvar okusa, a dejstvo je, da znamke iz naše hiše izstopajo. Nimajo copy-paste baz, temveč že z razdalje razkrivajo svojevrsten karakter. Ker smo v največji meri navezani na proizvajalca Casco, lahko upravičeno trdimo, da razkrivajo visoko stopnjo varnosti in dovolj prepiha za vse vrste buč. Naš cestno-varnostni program vključuje (ob Cascu) še znamko Catlike. Za slednjo lahko izpostavimo izjemno zračnost, široko uporabno vrednost in nenavaden outlook. Ob vseh zahtevanih varnostnih standardih, se razume.
Gravitacijski del čelad je veliko bolj zapisan faktorju varnosti kot prepihu (edina izjema so čelade, namenjene tekmovalnemu delu discipline cross-country. Le-te povzemajo tehnologije cestnih čelad, pa tudi težko je njihovo zgodbo označiti kot gravitacijsko).
V zadnjem času se namen koles povezuje z namenom čelad. Drugače povedano, razvoj koles narekuje razvoj čelad in gravitacijske čelade lahko delimo že podobno (kot gorska kolesa). Poznamo piskre all mountain, freeride in DH, ter dirt jump.
Prve so vedno bolj zaprte, v temenskem delu vse bolj globoke in prinašajo z vsakim novim modelom višjo stopnjo varnosti. Najvarnejše med njimi imajo nagobčnik, ščitnik čeljusti, zaščito proti udarcem v mandibulo. V tem filmu glavno vlogo zopet prevzame Casco z modelom Viper. Viper zdrži ogromne obremenitve, brez dvoma največje med konkurenti. Njegov ščitnik mandibule je enostavno in hitro snemljiv, osnovna školjka pa oplemenitena z udobno mrežo v notranjosti (težko je najti skalp, ki mu Viper ne bi odgovorjal) in enostavnim sistemom prilagoditve obsegu glave (Disc Fit). Ohišje Viperja je ojačano z aluminijastim Roll Barom in prevlečeno s kemično obdelano barvo, ki odganja UV žarke. Drži, Viper nima konkurence.
Freeride in down-hill si delita full face, integrirane čelade. Integralke so najbolj varne, vendar najtežje med vsemi čeladami in skozi školjke spustijo najmanj svežega zraka. Razlike pa obstajajo celo pri teh. V varnosti, ki jo prinašajo, v zračnosti, v teži in v roku zagotovljeno varne uporabe. Znamki POC in Troy Lee Designs sta pri integralkah razred zase. POC izstopa pri neprebojnosti in pri prepihu. Švedski proizvajalec uporablja aramid (modeli najvišjega razreda) in podobne materiale, ki zagotavljajo, da bosta oblika naših glav ter procesna dejavnost možgan ostali po padcih enakovredni stanju pred padci. Tudi izdelki Troy Lee Designs so izjemno močni in edini kolesarski, ki zadovoljijo standardom, zahtevanim med mehaniki ameriške avtomobilistične serije NASCAR! Čelade TLD blestijo v aerodinamiki in, kljub relativno maloštevilnim odprtinam, (za svoj razred) odlično dihajo. V hiši IMBBUS sta, ob znamkah POC in TLD, še dve: zadnja, pomembna pridobitev, Urge in O'Neal. Dovolj širok izbor, ki je sposoben zadovoljiti vse, zelo zahtevne uporabnike in tiste malo manj.
Dirt jump spada med najvarnejše oblike kolesarjenja in čelade za to dejavnost so zato enostavne. Kahle z redkimi odprtinami. Ne zahtevajo dolgoletnega razvoja in stanejo relativno malo. Če njihove cene primerjamo s cenami ostalih čelad, so najcenejše. Naši znamki v tem razredu: POC in TSG.
Na koncu sledi še filmček v zvezi z novostjo v programu čelad Troy Lee Designs in tekst na temo čelade POC Cortex DH. TLD D3 je predstavljen tule, o Cortexu pa so na tem mestu zapisali:
The POC Cortex has a few things that scored high in style. For one, its white. I REALLY dig white! Then there’s the orange accents, that’s a plus. The ability for me to see from the side was not hindered by the helmet. I was also able to hear just fine, this is important when you’re being counted down for your race run. But the thing that made me fall in love with the POC Cortex was the mouth/chin guard. Did you see how big the vent is for breathing? I was really impressed on how well that worked. It was like an air dam that forced are into your mouth when bombing down a hill. But don’t worry you won’t get bugs or rocks in your teeth since the vent has a screen liner to prevent such occurrences.
The vent is what sold me on this helmet. I’ve used other full face helmets in the past and I HATED the fact that when I am gasping for air, I was breathing in my own breath because air couldn’t get past the chin guard. But the Cortex, that was never an issue. In fact during one of my early morning practice runs, it was cold. At the end of my runs, I felt my lips become numb and chapped from all the cool air that was being forced while coming down the mountain.