Avid, Formula
O stabilnosti in dometu gorskega kolesa odloča okvir. Je najpomembnejši del kolesa in v primerjavi z ostalimi komponentami stane največ. Na drugem mestu so vzmetne vilice, tretje mesto pa zaseda zavorni sistem. Rotorski tip, oz. disk zavorni sistem. Ostali spadajo v muzej.
Zmanjševanje hitrosti na gorskem kolesu je zahtevna borba z oprijemom pnevmatik. Začenja se pod našimi skalpi, rezultati uspešnosti pa so običajno dobro vidni na terenu. Če za seboj pustimo enako vozno površino kot je bila zapisana pred našim prihodom, smo zmagali. Žal ni vedno tako.
In kakšno je realno stanje?
Zaviramo prepogosto. Preveč. Posebno z zadnjo zavoro.
Kazalec nepravilnega razmerja med uporabo zadnje in prednje zavore je obraba oblog. Kadar moramo obloge zadnje zavore menjati pogosteje od prednjih, imamo problem. Možgane moramo resetirati in krepko spremeniti odnos do leve zavorne ročice. Le-ta ima močnejši zavorni efekt in zagotavlja varnejšo vožnjo. Samozavestna uporaba prednje zavore ustvarja še odličen oprijem prednje pnevmatike. Strmejši kot je teren, večja je potreba po stiskanju leve ročice. Zaradi oprijema in kakovosti odžiranja hitrosti. V ekstremnih strminah bi morali zadnjo zavoro odpisati, saj vsak, še tako rahel kontakt med oblogami in zadnjim rotorjem, blokira zadnje kolo. Blokiran obročnik vedno zmanjšuje kontrolo. Driftanje je slaba, nevarna lastnost, ki škodi naši varnosti in terenu.
Gostota zaviranja bi se morala navezovati na primerne lokacije. Zavirati moramo na relativno gladkih površinah, na skalno-koreninastih področjih bi morali zaviranje odpraviti. Na tak način omogočimo obročnikom varno potovanje čez ovire. V praksi nagonsko, čeprav minimalno in za vsak slučaj, ročici zavor brez potrebe stiskamo tudi takrat, ko za to ni potrebe.
Omenimo še eno malenkost: občutek za zdravo dozo stiskanja ročic je življenjskega pomena in odvisen od dveh dejavnikov. Prvi je brez dvoma kakovost zavornega sistema, drugi pa kakovost pnevmatik. Primerna pnevmatika drži, grabi, gripa, neprimerna drsi in še tako vrhunska zavora ne pomaga veliko. Skratka, dobra guma omogoča agresivno in varno ustavljanje ter zmanjševanje hitrosti v hudih strminah, brez blokade koles.
Naši favoriti? Pri zavorah Avid in Formula, pri pnevmatikah Maxxis ter Schwalbe. Prva dva bomo pogledali nekoliko pobližje.
Oba proizvajalca, tako Avid kot Formula izdelujeta sisteme z več kot dovolj veliko močjo in bistveno lastnostjo kakovostnega zavornega sistema: omogočata kontrolirano dodajanje in odvzemanje zavornih moči. Predvsem zaradi slednje značilnosti smo se navezali nanju.
Avid in Formula sta tudi edina, ki jima zaupamo v vseh razredih, ne glede na razred posamezne zavore. Naj si bo to osnovna Formula RX (test) ali velecenjeni Avid Elixir CR. Naše Elixirane občutke smo zapisali pred več kot sezono. Takoj, ko nam je pod prste zašel parček s karbonskima ročicama. Šlo je nekako takole:
Med brutalnostjo zavor Code in modulativno uspešnimi zavorami Juicy je zazijala praznina. A vakum ni trajal dolgo. Avid je razvil vmestno stopnjo in jo imenoval Elixir. Elixirju (pravzaprav sta dva, R in CR) uradno pripada letnica 2009 (Avid je v sezoni 2010 dodal še tretjega: Elixir 5).
Po končni stopnji zavorne moči Elixir zaseda mesto med Juicikami in Codi. Vsakemu navdušenemu gorskemu kolesarju bo v sekundi jasno zakaj. Dovolj bo, da vrže oko na ohišje zavornih batkov (dvodelna zasnova batkov oh-in-sploh odvaja visoko temperaturo!): večji so kot pri Juicikah, s tem pa so obloge površinsko večje (in površina zavornega kontakta).
Modulacija? Vrtišče zavorne ročice se nahaja v poziciji, ki v začetni stopnji stiskanja prinaša relativno nizko moč. Le-ta se (skozi naravno stiskanje, brez posebnega napora) stopnjuje skozi hod in v končni stopnji - pred krmilom - doseže največjo. Varno in kontrolirano dodajanje, ter odvzemanje moči je pridobljeno tudi s fantastično prilagodljivostjo zavornih ročic. Za nastavljanje odmika ročke od krmila ne potrebujemo orodja. Še več, tool-less vrtenje ima stopenjsko obliko, zato sta desna in leva ročica lahko 100% simetrično postavljeni (simetrija je vezana na enostaven premet ročic - za motocikla vajene kolesarje, ki imajo prednjo zavorno ročko na desni..). Povsem enako velja za prilagajanje akcijske stopnje. Gre za določanje točke v potegu ročice, ki aktivira ribanje oblog po rotorju (parček R zadnje regulacije ne pozna)...
Skratka, precej možnosti je, da Elixir v tem trenutku prinaša najboljšo modulacijo. Ob tem je težko zgrešiti dovršeno ergonomijo. Obe ročici mehko padeta pod kazalca (večprstno zaviranje je popolnoma nepotrebno) in svojo nalogo opravljata z odliko.
Ob vseh superlativih je Elixir zanimiv tudi zaradi uporabnosti. Njegova teža (375 gramov, s post-mount adapterjem in rotorjem 160 mm) ga uvršča med konkretne trail izdelke, končna moč pa v ekstremni spustaški svet. V jeziku ljudi, ki so Eliksirja razvili: Intended use; Cross Country, Trail, All-Mountain, Freeride and Downhill.