'Relax'
3. February 2012
Tekst, objavljen lani avgusta, vračamo na prvo stran. Ker šteje:
Tule smo opredelili tri, po našem mnenju najbolj pomembne prvine rekreativnega gorskega kolesarjenja. Pa ne samo rekreativnega. Z njimi se redno ukvarjajo tekmovalci, rekreativke in rekreativci pa, iskreno, preredko.

S temi prvinami se hecamo pri nas. V teoriji in v praksi. Do tu smo, vsaj teoretično, prišli s skupnimi močmi, na naših turah, v prihodnje pa se bomo dotaknili še ene, izjemno pomembne tematike.
Sproščenosti.
Sproščenost in obvladovanje treh, osnovnih prvin, vozita z roko v roki. Oba krajšata reakcijske čase in sta odvisna eden od drugega. Oba prinašata stabilnost, mirnost in v končni fazi nasmehe čez naše ksihte. Torej, prinašata gorsko-kolesarsko zabavo.
Poizkusimo pojasniti pojem sproščenosti s primerom.
Spuščamo po sanjskem trailu. Ne presuhem in ne prevlažnem. Naklon terena ne zahteva poganjanja in še manj uporabo zavor. Pred nami se odvijajo fantastični zavoji, obogateni z naravnimi bandami in nekaj takih je že za nami. Dream come true! Nato pa ...
Problem. Big one! Strmina in na sredini najbolj strmega dela visoko zija 15 centimetrov visoka skala, ki gleda iz zemlje ter v vsej širini prečno prekriva naš trail.
What now? Več rešitev imamo na voljo. Nekaj takih s pozitivnim izidom in nekaj z negativnim:
- neizkušen kolesar zmrzne. Zmrznjenost je izrazita nesproščenost, izražena v togosti telesa in edini okončini, ki sta še sposobni trzniti, sta kazalca. Slednja navijeta obe zavori, končni rezultat pa je srečanje piskra z vozno površino in ob izdatni sreči cele kosti,
- kolesar z nekaj malega izkušnjami, a kljub temu prestrašen ob dani situaciji, se odzove za odtenek bolj zrelo. Ravno za odtenek, ki prepreči padec. Ve, da ob srečanju s skalo ne sme uporabiti zavor. Če je imel srečo med izbiro bicikla, ga bo bicikel, v dani situaciji sponzor, rešil pred padcem. Namreč, zelo verjetno bo tisti trenutek, ko bo moteča skala za njim, smrtno resno navil ročici zavor, saj se je ustrašil pridobljene hitrosti. Sproščeno? Nope,
- zrelega, a v gorsko-kolesarskih letih sorazmerno mladega kolesarja, situacija ne prestaši. Pred skalo navkljub strmini, s pomočjo pojemkov predvsem prve zavore, pripelje počasi, tik pred skalo spustil obe zavori, nato pa varno preči poblem (skalo) in za problemom, brez težav, ponovno zmanjša pridobljeno hitrost (najpogosteje uporabljen prijem na naših skupnih turah). Spoščeno? Dokaj in na najboljši možni poti do pristne MTB zabave,
- izkušen, zrel kolesar, željan zabave, v strmini zmanjša hitrost, nato pa zelo verjetno skalo izkoristi kot kicker. Odrine, skoči. Ker že pred odrivom z očmi preveri stanje traila in to spoštljivo število metrov v daljavo, pozna stanje poti. Ve, kaj bo potrebno storiti v bližnji prihodnosti. Prav nič ga ne prestraši. Objekt, skala je zanj celo dobrodošel izziv. Pristane popolnoma varno. Zavira na mestih in v trenutkih, ki prinašajo najboljši možen grip, gleda tja, kamor je potrebno ter se s težiščem igra po danih potrebah. Z drugimi besedami, ostane popolnoma sproščen.
Verjetno sta pojma sproščenosti in primernih izkušenj malo, vsaj za odtenek jasnejša. Obstaja želja po še jasnejši sliki? Nudimo dve možnosti: prva je obisk prodajalne Imbbus, Pri Ruskem carju, druga udeležba na naših turah. Nič ne zamerimo, kadar izkoristite obe možni varianti.
- zunanje povezave:
- http://www.imbbus.si/arhiv/201...to.html


