'Frčanje'
24. January 2012
Na biciklih frčijo samo norci, drži?
Niti približno.
Divjaki niso dolgo leteči. Mogoče so redne stranke na hudih trailih, vendar so njihove kariere deležne tudi odmikov, povezanih z obiski na urgenci. Dokler se jim vse skupaj ne upre in svoj nagon usmerijo drugam ...
Riziko ni del naše zgodbe, ga ne sprejemamo. Sprejemamo napredek s sodelovanjem zdrave pameti in znanja, povezanega z gorskokolesarskimi tehnikami. Tudi pri frčanju, ki je pomemben del zabave v naši dejavnosti.
Frčimo pravzaprav vsi. Včasih zavedno, drugič manj. Med nezavedne oblike letečih junakov lahko uvrstimo zelo velik, prevelik odstotek gorskih kolesarjev, ki imajo povratne gibe blažilcev nastavljene prehitro. Ko se njihovi blažilni sistemi vračajo v iztegnjeno obliko, jih neredko odbija v ozražje in ti junaki frčijo. Kobiličasto. Kak decimeter, vendar med vožnjo frčijo. Celo med relativno počasnimi spusti in toliko bolj izrazito med hitrim spuščanjem.
Zavedno frčanje izgleda drugače. Ločimo ga v dve skupini in sicer letenje prek dropov in letenje prek kickerjev. Ena in druga skupina sicer zahtevata svoj vložek (poznavanje teorije ter praktične ponovitve), a pot do napredka je kratka. Osnove je mogoče osvojiti v enem samem dnevu. Vse, kar je potrebno za pridobitev osnovnih tehnik, so primerni objekti in nekdo, ki ve, zakaj gre. Pot od osnov in do izkoriščanja korenin, skal ter ostalih terenskih objektov za kickerje, je nekoliko daljša, vendar je ob poznavanju osnov taka igra dobavljiva vsakemu posamezniku, brez učiteljev.
Prepričani smo v svoje trditve. Tako zelo, da smo jih preverili na terenu in se utrdili v prepričanju. Lani pozno poleti smo na lep trail, poln dovršenih objektov, povabili sama dekleta in se lotili pridobivanja osnovnega znanja o frčanju. Nekatera se s kolesom še niso znašla v zraku, vsaj zavedno ne. In, ker naj bi bilo frčanje rezervirano v prvi vrsti za norce, za dekleta never ever, smo se posvetili samo dekletom.
Izziv je bil velik in dekleta so si delila skupno lastnost. Vsako bitjece je vsaj dvakrat sodelovalo na naših turah. S tem so pripadnice nežnejšega spola pridobile dovolj samozavesti, oziroma dovolj predanosti gorskokolesarskim zabavam. Predvsem pa so pridobile potrebno zaupanje vase in zaupanje v svoje kobilice.
Dekleta so si najprej ogledala objekte, nato pa so se srečala s kratkim teoretičnim delom. Sledili so počasni spusti in spoznavanje z nežnim, nizkim kickerjem. Nato pa ...
Frčala so! Vozila prek dropov in odrivala na kickerjih. Samozavestno, brez trohice strahu, temveč s spoštovanjem do objetkov in zelo kontrolirano.
Kaj nam to pove?
Frčimo lahko vsi. Norci in tisti, ki ne vozimo brezglavo. Upoštevanje navodil iz sivih celic vodi v izjemno zabaven del gorskega kolesarjenja in tako zanimivo ter enostavno dosegljivo poglavje je potrebno izkoristiti. Go for it!