Uživanje ali 'valjenje'?
22. January 2012
Gorsko kolesarjenje ima zelo veliko oblik, a v grobem se mountain biking deli na dva pola. Prvi pol je aktiven, drugi neaktiven, prvi se trudi upoštevati zakone fizike in jih izkoriščati v namene zabave, drugi pol se požvižga nanje, prvi pol v naravi pušča malo odtisov, drugi riše črte, ustvarja zareze.
Naj pojasnimo. Gorski bicikli so napredovali. Z visoko hitrostjo. Polemike o tem ali so se bicikli podražili ali ne so tudi prisotne. Povsod. Po našem mnenju dandanes dobimo več za vloženi denar kot pred nekaj leti. Se pravi, so se pocenili. Povedano drugače, določen znesek, vzemimo za primer vsoto dveh tisočakov, nam ob enakem znanju kot smo ga imeli pred recimo petimi leti, omogoča premagovanje zahtevnejših terenskih problemov kot pred omenjenim časom. Če nič drugega, nam ta dva tisočaka, v aktualnem času, pod podvozje pripeljeta lažji bicikel. O stabilnosti in napredku delovanja nihajnih vilic dovršenih izdelkov niti nima smisla izgubljati besed.
In ravno v tem je catch. Napredek nam je zagotovljen skorajda serijsko, v kompletu z novim biciklom. Ob minimalnem vložku. Ne da bi prebrali en sam članek v zvezi z obvladovanjem gorskokolesarskih tehnik, ne da bi pogledali en sam video zapis, ki bi lahko prispeval kak gram znanja.
So what's the problem?
Prisotni sta dve težavici, ki sta odvisni ena od druge in direktno povezani. Prva je varnost, druga se imenuje užitek. Ko je naša varnost odvisna le od dovršenosti posameznega bicikla, zelo težko čivkamo o gorskokolesarskih užitkih. Resda je veselje ob vožnji na up-to-date mountain bikih zagotoljeno vsem, vendar se tistim, ki niso vložili v napredek ničesar, redno zatika, na enakih brezizhodnih mestih. Neaktivnost ni pot v napredek, neaktivnost na biciklih ne prinaša novih in novih zabavnih trenutkov, neaktivnost ne koristi fizikalnih zakonov za ustvarjanje uživancije. Neaktivnost riše črte.
Aktivnost ima precej drugačen image. Njene posledice so zlite v mountain bikerje, ki vlagajo vase, predvsem v svojo varnost in varnost ostalih na terenu ter s tem dan za dnem krepijo svoj napredek. Brezizhodnih mest aktivnost ne pozna, pozna le izzive. Pri aktivnosti ni pomembno, koliko kolesarskih dni v sezoni je posamezna gorskokolesarska pojava vknjižila. Pomebno je zavedanje, pomembno je razmišljanje o dejavnosti s privlačnim nazivom gorsko kolesarjenje. Pomembno je iskanje rešitev, ki bo preprečevalo risanje črt, preprečevalo radiranje, oziroma ustvarjanje zarez (se še kdo strinja, da bi snovalci osnutka zakona težko našli bolj, se opravičujemo, butast izraz?).
Rešitve najdemo tudi pri nas. V hiši Imbbus. Ponujamo jih na skupnih sobotnih turah in še kje. Zelo radi se hecamo z vedno novimi izzivi in ob risanju črt poganjamo ošpice. Smo aktivni in se po terenu ne valimo. Skratka, na gorskih biciklih znamo uživati in vemo kako užitke pričarati ljudem okoli nas.