Fikcija
4. julij 2010
Dovoljujemo fikciji, da nas zadržuje med uživanjem na gorskem kolesu?
Ni je gorskokolesarske šole, niti fitness tečaja in še manj programa, ki bi nam v želji po napredku, odpravil zgoraj zapisan faktor. Fikcija se odvija v naših sivih celicah in blokira naš napredek.
O čem ropotamo?
O samo-omejevanju. O blokadah, ki jih rojeva posameznikova podzavest. Samo-omejevanje privre na dan v specifičnih situacijah in v večini primerov nima nič opraviti z realnostjo.
'Nimam dovolj znanja, prestar/a sem za kaj takega, moja oprema ni dovolj dobra'
in podobni biseri so izdajalci, ki zavirajo našo zabavo, naš napredek. Nastajajo kot posledica (dokaj) prepoznavnih situacij. V sorodni, prepoznani godlji smo se verjetno nekoč že znašli in odšli kot poraženci, zatorej tveganje ni na mestu. Je tako?
Ni! No way!
Največji sovražnik napredka v gorskokolesarski vožnji je namišljen. Fiktiven. Na srečo je sovrag No. 1 produkt domišljije vsakega posameznika in kot tak relativno lahko prepoznaven. Prepoznavnost zato dovoljuje brisanje trdega diska, lajšanje bolečin in nalaganje novega programa. Skrajšano, napredujemo lahko hitreje in varneje. Več ciljev bomo doseglji že samo, če pospravimo podstrešje.
Kako že?
Z vprašanji:
- 'Od kod določena ideja o moji nezmogljivosti?'
- 'Ima smisel?'
- 'Obstajajo dokazi za moje prepričanje?'
Na našteta vprašanja je potrebno poiskati realne odgovore in se nalaganja programa lotiti s praznim listom papirja. Zavedati se je potrebno, da so porazi del učnega procesa in v svetu aktualnega gorskega kolesarstva, kjer obstaja izjemno kakovostna zaščita, sila redko boleči.
- notranje povezave:
- Ščitniki
- Vodene ture