Imbbus

Piljenje

13. June 2010

Kolesa, ki jih v zadnjem času izdelujejo napredni proizvajalci, priznani po celotni gorskokolesarski obli, zmorejo zelo veliko. Veliko več kot npr. pred tremi leti in neprimerno več kot ob prelomu tisočletja. Njihova krivulja napredka je zavihana strmo navzgor.

Vzporedno z njimi napredujemo njihovi uporabniki. V praksi pod podvozji nimamo le koles, temveč jezdimo vse boljše in boljše grbinske sponzorje. Izbira vedno zahtevnejših terenov tako ni naključje.

Pravzaprav je danes mogoče prevoziti zahtevnejše traile (kot pred leti) samo po zaslugi tehnološkega napredka priznane gorskokolesarske industrije. Stabilnejše geometrije in višja stopnja zalepljenosti pnevmatik na vozno površino predstavljajo bonus razvoja, vendar ne smemo pozabiti na ne/omejenost nas samih.

 

Pravilno porazdeljena teža naših telesc lahko ogromno pripomore h dometu še tako modernih koles. Ne smemo pozabiti, da imamo kolesarji najdaljši hod. Če vzmetne vilice na kolesu Trek Remedy (mimogrede, v tem tednu dobimo večjo količino slednjih) dihajo v razponu 15-ih centimetrov, lahko naše roke in noge zadihajo v opazno daljšem hodu. Zavedanje pomembnosti prve zavore (precenjevanje zadnje je splošen pojav) prav tako široko vpliva na varnost in užitke v vožnjah. Žal obstaja več splošnih pojavov in med take spada tudi pogled v prihodnost. Pogled, ki je usmerjen pod prvo kolo prav gotovo ne prinaša varne vožnje. Zdrava vožnja je pogojena s pogledom, usmerjenim na površino pred nami in sicer v povezavi s potrebami, oz. hitrostjo ...

Vsa vprašanja iz zadnjega odstavka predstavljajo pomemben del naših tur. Pri nas in v Wagrainu. Iskanje odgovorov na zapisano problematiko, ponavljanja in skupno piljenje gorskokolesarskih tehnik prinašajo sproščenost. Sproščenost je tisti del, ki je najpomembnejši za napredovanje.

Vrtenje v krogu sproščenosti in napredka pa je key point rekreativnega gorskega kolesarjenja. Je užitek. Odklop. Zabava.