'Scratch me.'

22. marec 2010

Testiranje koles je občutljiva tema. Bolj kot ne se pri vrednotenju posamezne skirce zanašamo na osebne to-be-or-not-to-be občutke in slednji nas vodijo v zakup idealnega bicikla za naše podvozje.

Podobno lahko označimo tekst, ki sledi. Na izlivanje občutkov. Okrepljeni so z določenimi izkušnjami in 29-letno poganjalsko dobo, vendarle bi vse skupaj težko označili za test. Da bi si tekst zalužil tako oznako, bi moral nositi predpono longterm. Pa tudi v tem primeru se poraja vprašanje izkušenosti v razredu, ki mu testiranec pripada.

Kakorkoli, naslednje besede so zaradi narave testa in specifičnosti testiranca pridobile blogovski karakter. Zapisane so v prvi osebi.

Moj 'preboj' v svet gorskega kolesarstva se je zgodil po zaslugi znamke Bottechia. 'Prebojni' bicikel je bil sestavljen iz okvirja 'železninske dobe' in 'okičan' s komponentami hiše Suntour (Suntour je 'mtb' komponente izdeloval pred znamko Shimano). Italijanska zgodba se je ponovila s kolesom Ganna in okrepila s tretjim izdelkom z nazivom Alan (Alan je blagovna znamka, ki je Apenine prva opremila z aluminijastimi okvirji). Alan je bil tudi 'trdak', ki je v grlo krmilne cevi dobil cev z vzmetno vilico Marzocchi in zopet so potomci Rimljanov vplivali na moj 'osebnostni gorskokolesarski razvoj'.

Vzmetenje tistih časov me ni prepričalo. Naslednji bicikel, Cannodale M, je bil zopet brez blažilcev. In tudi 'komad' za njim, Killer V. Nato pa se je 'avtorski mtb svet' bogato, odločujoče spremenil. Vsi bicikli za Killer V-jem, z izjemo 'dirta' Cove in 'specialke' Lapierre, so bili vzmeteni na obeh oseh: štirje Cannondale-i, Nasa, Elan, Cult, Yeti, ter Commencal (glede na EMŠO ni težko verjeti, da je kako kolo ušlo iz spomina). Sestavni materiali okvirjev naštetih 'skirc' sežejo od 'železnine', prek različnih legur aluminija, do karbona, termoplastike, skandija in magnezija.

Nazadnje pa: Trek. Trek Scratch 9.

Prepričevanje? Že Yeti AS-X in Commencal Furious sta ponudila več od potreb ter mojega znanja, Scratch 9 pa je besedi presežek dal nov pomen.

Naj najprej pojasnim zakaj 'pot v presežne vrednosti' in nato bom 'izlil' svojo oceno: presežki v mojem primeru prinašajo dodatno varnost. Ko in, če se ustrašim, otrdim, nehote pretiravam v svojem (ne)znanju, 'presežna dovršenost' rešuje kosti. Takrat bicikel pod podvozjem prevzame vlogo 'sponzorja prek ovir', vlogo 'varovalke' in poskrbi, da se domov vrnem 'v enem kosu'. Zato.

Ocena? Prejšnji teden smo govorili o plezalnih sposobnostih šestice in zgrešili nismo niti za ped. Težko je dojeti kako Trek Scratch 9 'grize' v višinske metre. Dejansko jih nabira z lahkoto in zbledi celo predznak 'za svoj razred'. Izjemen je. Kljub temu, da ima v krmilni cevi vilico Rock Shox Totem (36-ka 'je ušla' na kolo konkurenčne znamke). Celoten bicikel tehta natančno 17 kilogramov (s pedali Easton Flatboy in dvoslojnimi pnevmatikami Maxxis Minion DHF 2.5 42A), v dimenziji small. Malo za tovrstno 'zverino' in med plezanjem se zdi še opazno lažji. Naj ponovim, vožnja navkreber je bistveno manj naporna od še tako optimistično pričakovane.

Pa navzdol, tam kjer se Scratch 9 počuti najbolj domače? 'Igračasta' zasnova je zapisana že v geometrijah, v praksi pa zavezana 'geometrijskim obljubam'. Zahteva 'podajanje' teže nad prednje kolo, kar zagotavlja pnevmatiki primeren oprijem. Furious je v strminah, na 'trailih z gosto-posejanimi' ovirami deloval bolj prepričljivo, zato pa manj od Treka med višjimi hitrostmi. Če patenti ABP, Full Floater, E2 in EVO med 'plezarijo' blestijo, med spusti najhitreje pokažejo svojo vrednost. Zadek Scratcha je 'putrast'. Odlično 'jemlje mero' vsem grbinam. Brez težav gladi in prepričuje z ogromno mero aktivnosti.

'Promises, promises, but Trek Scratch 9 delivers, though.'

Ugodil je še vsaki, tako ali drugače naivni moji 'zahtevi', in prepričan sem da bo v prihodnosti kvečjemu bolje. Prepričan pa sem še nekaj: podobno se bodo počutili vsi bodoči lastniki in tisti, ki si 'opraskanca' že lastijo.

'No doubt about it.'

Zdravc