Imbbus

Meta 2010

10. februar 2010

Meta živi in vozi na lovorikah. Angleži so jo uvrstili v deseterico najbolj pomembnih koles desetletja in Američan Richard Cunningham, urednik revije Mountain Bike Action, jo je razglasil za kazalec aktualnega all mountain razvoja. Nenazadnje nosi Metka naslov Megavalanche prvaka.

Dejstvo je, da Meta še nikoli ni bila tako dovršena, kot je v letošnji sezoni. Sledi razvoju, zato je v krmilnem nagibu padla (sedaj meri nagib krmilne cevi 68°) in v zadku še nikoli ni dosegala primerljive togosti (zasluga gre novim drop-out-om). O dovršenosti ostalih geometrijskih števil je bilo prelitega že dovolj črnila, o delovanju (s strani konkurence) večkrat kvazi-kopiranega Contact System-a verjetno tudi. Navkljub temu si Contact System zasluži ponovno obdelavo. Še vedno ni jasno zakaj gre pri tej nadgradnji in, ker CS-a ne gre enačiti z ostalimi enoležajnimi single pivoti, si zasluži kako novo besedo.

Trditev, da so enoležajci* (na dnu teksta je natipkan poizkus razlage kateri sistemi spadajo med enoležajne) vzdržljivejši od štiriležajcev, je primerna samo še za teoretične razprave. V praksi so štiriležajni sistemi dosegli vzdržljivost, ki jih postavlja ob bok enoležajnim.

Torej so single-pivoti v podrejenem položaju. Odvisni so od uporabe zadnje zavore (za razliko od dovršenih štiriležajcev). Vsakič, ko z ročico na desni strani krmila aktiviramo pojemke, se gradi napetost, ki vpliva na delovanje nihajke. Takrat nihajna vilica enoležajca ni sposobna aktivno slediti neravninam in tovrstna nekativnost hudo vpliva na varnost med spuščanjem.

V primeru kolesa Commencal Meta (in vseh ostalih koles istega proizvajalca) lahko zadnji odstavek gladko izbrišemo. V tem je skrivnost Mete (in njenih andorskih sester ter bratov). In v dejstvu, da se razvojniki podjetja Commencal trudijo ustvariti stabilnost, o kateri lahko večina proizvajalcev le sanja. Skrajšano, Meta, in ostala kolesa Commencal, so izjemno stabilna, imajo aktivno enoležajno nihajno vilico, s krivuljo delovanja, ki izriše progresivne lastnosti. Zato je Meta frapirala gospoda Richarda Cunninghama, prepričala vse angleške novinarje in ostale lastnike ter testerje z izkušnjami na polnovzmetencih.

Spodnje fotke prikazujejo Contact System in ostale detajle kolesa Meta 5.5 Pro.

* Na tej fotografiji je nihajni sistem dobro viden. Bananasta nihajka je na desni strani, v vrtišču, vpeta v okvir, na njenem drugem koncu (skrajno levo) pa se nahaja vpetje zadnjega kolesa (enako velja za ta okvir in vse ostale single-pivot-e). Lahko si je predstavljati kako se med delovanjem nihajke premika os zadnjega kolesa: po krožnici, s centrom v vrtišču na okvirju. Drugače ne gre. Zato linkana okvirja spadata med izdelke z enoležajnim, single-pivot vpetjem. Trditev lahko razširimo: vsi, popolnoma vsi nihajni sistemi, pri katerih se os zadnjega kolesa krožno giblje okrog vrtišča na okvirju, spadajo med enoležajce. Ne glede na nadgradnje in prenose (med polnovzmetene okvirje z enoležajnim vpetjem spada tudi izdelek Trek s fotke v tej povezavi. Ker gre za posebnost, bomo ameriški izvedbi več časa namenili v ponedeljek).

Štiriležajne nihajne vilice ustvarjajo pot zadnje osi, ki ne izpisuje krožnice. Trije primeri: Lapierre, Cove, Santa Cruz. Več o razlikah, kakovosti Contact System-a in lastnostih štiriležajcev v prodajalni (mimogrede, prvi teden v februarju smo projektirali kolo Santa Cruz Blur LT. Članek na to temo prihodnjič).