Pnevmatike
16. marec 2009
Kolesarske pnevmatike predstavljajo kontakt med površino in kolesom, opremljenim s kolesarjem. Stičišče med nami in terenom odloča o marsičem, zato tokrat nekaj vrstic na to temo.
Zavedati se moramo, da univerzalnih izdelkov ni. Nikjer ni mogoče dobiti super hitrih, plezalnih gum, ki bodo istočasno zdržale obremenitve spustaških herojev in grabile na suhem enako kot v blatu.
Cross-countrijaški navdušenci iščejo kar se da lahke produkte. V njihovi knjigi je obodna teža izredno pomembna in z njo varčujejo pri zračnicah in gumah. Način vsak dan aktualnejšega obodnega hujšanja je uporaba tubeless sistemov brez zračnic. Poslužujejo se ga tekmovalci in vedno večje število bolj ali manj našpičenih rekreativcev. Tubeless sistemi so privlačni po zaslugi večih dejavnikov. Teža je le ena od prednosti, omeniti pa je treba tudi možnost vožnje z nižjim tlakom in posledično boljšim oprijemom (tanka stena zračnice je ranljivejša od debelostenske pnevmatike in, če zračnice ni na obročnikih, se zmanjša možnost defekta). Zalepljenost na teren je pogojena še s trdoto pnevmatik. Mehkejše grabijo intenzivneje, a njihova življenjska doba je krajša ...
All mountain kolesarji so soočeni z najtežjim problemom. Veliko je deklet in fantov, ki vozijo daljše ture. Dovolj dolge, da teža šteje. Vendar šteje tudi zabava med spusti in izzivanje med zbijanjem nadmorske višine zna zakomplicirati kolesarsko življenje. Spuščanje zahteva neprebojnost, le-ta pa je obratno sorazmerna z elementom teže. Set brez zračnic (tubeless) je elegantna rešitev. All mountain kolesa višjih razredov so v večini že opremljena s tubeless obročniki, lahko pa jih tudi sami ustvarimo z različnimi kiti. Stan-No-Tubes je eden takih. V kompletu, ki prihaja z ameriškega trga, se nahaja trak za zatesnitev platišč pri napernih nipljih, obroč z ventilom in mleko. Mlečna tekočina dodatno zreducira možnost defektov. Sproti maši eventuelne preboje in to kakovostno.
Spustaši in freeriderji iščejo predvsem grip. Teža pnevmatskega para je pri teh ljudeh na drugem mestu. Dvo-, tri- ali celo štiristenske debeline pnevmatik so pogostejše od enostenskih, trdota le-teh pa je izjemnega pomena. Freeriderji, ki proizvajajo adrenalin na tehnično zahtevnih, počasnejših terenih, vozijo izdelke iz kar se da mehkih zmesi, hitrostni navdušenci na svoje obročnike montirajo gume iz trših. Kombinacija para z različnimi trdotami (mehkejše na prednjem, trše na zadnjem obročniku) je pogostejša kot uporaba enakih. Oblika profila igra izredno pomembno vlogo (na zadnji dirki svetovnega pokala v Mariboru je bilo zanimivo opazovati mehanika Cedrica Gracie. Cedric je za spustaški del dirkanja izbral par za blatne pogoje, njegov mehanik pa ga je s posebnimi kleščami priredil za presušen teren).
Skratka, izbira pnevmatik je področje, kjer ljudje z željo po napredku ne bi smeli sprejemati kompromisov. Dovolj razlogov je, da krepko premislimo, predno izberemo naslednji par. Nenazadnje lahko pnevmatike prištevamo k blažilnim sistemom, z njimi lahko celo podiramo geometrijo (ni malo kolesarjev, ki na prednje kolo montirajo gumo s širšim in posledično višjim profilom kot na zadnje), ... Oboroženi s primernim parom ustvarjamo visoko stopnjo varnosti, s tem pa prostor za napredek v vožnji.
In naši favoriti? O tem v hiši.