What's up?
5. November 2008
Trails once unrideable can now be stormed down with superhuman confidence,
piše na deseti strani novemberske revije What Mountain Bike (#89). Men-in-tights outfit v rekreaciji že dolgo časa ni aktualen, tako kot je za rekreativno gorsko kolesarjenje neaktualno kolo brez zadnjega vzmetenja. A ni vsa skrivnost aktualnosti zavita v cunje in bicikel z blaženjem na obeh oseh.
V zadnjem desetletju se je spremenila celotna oprava uživaško naravnanega kolesarja. Od nog do glave. Med čevlji - od razreda all mountain dalje - prevladuje klasična obutev (v obratni smeri so cliplessi še vedno na sceni). SPD in ostali zapenjalni sistemi so izgubili smisel (resnici na ljubo, obstaja samo ena izbira: 5.10. Ostalo so približki; grabijo opazno slabše, vprašljiva pa je tudi zaščita med eventuelnimi udarci). Sexy nogavičke, ki so komaj pokrile predel gležnja so izumrle. Nadomestili so jih rovtarski pari z zadovoljivo zaščito med neželjenim drsanjem po pinih pedal. Brez ščitnikov itak ne gre več. Potrebujemo jih za zaščito golen, kolen, komolcev, hrbtenice. Mednje z vso pravico uvrstimo tudi fullfinger rokavice. Vse več je takih, ki so oborožene s plastičnimi, gumiranimi ali karbonskimi vložki. Čelade? Močnejše so. Iskanje razlik v gramih je izgubilo smisel, šteje vse bolj kakovostno varovanje sivih celic. Na tem mestu je potrebno omeniti ščitnik mandibule. Se Casco Viper sliši znano? Z vsakim letom se povečuje še nekaj: pojavljanje full-face piskrov... Konfekcijo smo omenili, vendar tu igra precejšno vlogo moda (funkcijske razlike med oprijetimi hlačami in hvačkami baggy ni, vendar so v kompletu baggijev vedno prisotni žepi. Če že hlače niso oprijete, je potrebno image zgornjega dela prilagoditi. Se pravi, causal, neoprijeto in marsikdaj uporabno. S široko majico lahko skrijemo želvo..).
Kam z navlako med poganjanjem navkreber? Sport Billy in njegova čarobna torbica; v- in na Apexu npr. je prostora več kot dovolj. Vanj in nanj ne obešamo samo ščitnikov, čelad in podobne drobnarije, temveč je bistvo takega nahrbtnika povezano tudi s transportom vode in obvezne opreme (zračnica, tlačilka, orodje..). Raznorazne montaže na dele koles so postale nevarne. Celo teža polnega bidona spada v poglavje no-go. Vsaj pri gorskih biciklih z večjim hodom. Tam, kjer dodajanje mase izziva stopnjo spustaške kontrole...
In nenazadnje, spremenilo se je kolo. Vse v zvezi z njim in najbolj okvirji. Dodelane geometrije okvirjev so biciklom odprle radij dometa, poleg njih pa so napredovali sistemi vzmetenja na zadnjem kolesu. Tako kot mediji vzmetnih vilic, ki blažijo prednjo os. Povečala se je zavorna moč zavor in, kar je izrednega pomena pri pojemkih, izboljšala se je natančnost doziranja zavornih sil. Prepričani smo, da danes rekreativec s povprečnim kolesarskim znanjem, brez težav premaga teren, ki ga je bil pred desetimi leti sposoben premagati samo profesionalni gorski kolesar. Sicer s precej višjo hitrostjo, a v gorskokolesarski, uživaški rekreaciji hitrost ni faktor. Faktor je zabavanje ob premagovanju narave. Če zabavo merimo s stopnjo zahtevnosti terena, ki smo ga sposobni samozavestno obdelati, se fun faktor krepko zvišuje. Z vsako sezono in s podobnim kolesarskim znanjem.
No ja, taka teorija ne velja pri vseh proizvajalcih. Zanesljivo pa lahko v tak krog proizvajalcev uvrstimo hiše Lapierre, Commencal, Yeti, Cove, Marzocchi, Rock Shox, Avid...