Imbbus

303

19. May 2008

Nihajne vilice okvirjev z zadnjim blažilcem se zibljejo ob pomoči eno- ali štiriležajne zasnove. Obstajajo različne izpeljanke, vendar gre vedno za omenjena sistema.

Izjema je le Yeti. Bolj natačno, model 303.

Specifična konstrukcija ameriškega spustaškega izdelka deluje s pomočjo tirov. Nihajni del dobesedno drsi po liniji, ki ju določata verikalno in horizontalno postavljena raila. Delovanje nihajke je pogojeno z izjemno natančnostjo izdelave in v tem primeru so tolerance na meji znanstvene fantastike. Tako hidraformiranega prednjega triangla kot kosov, ki se nahajajo v zadnjem delu...

Smisel specifike je mogoče najti v kakovosti požiranja in aktivnosti. Tristotrojka fantastično sledi neravninam, pri tem pa svoj izvenzemeljski karakter izda ob direktnem naletu na visoke ovire. V tem poglavju se z njo ne more primerjati noben, še tako svetovljanski izdelek.

Nastavljivost geometrije (nagiba krmilca in podsedežne cevi) spada v serijsko opremo (regulacija se vrši skozi razcepko horizontalne cevi). V seriji je tudi 150-milimetrska aksa zadnjega obročnika, parček mazalic (za podmazovanje railov), nastavki ISCG 05, aluminijasta značka na krmilni cevi itd.

Neserijsko delovanje in outlook zahtevata odrekanje. Zanimivo bi bilo vedeti čemu se je odrekel gospod s sončne strani Alp, ki bo v kratkem lastnik okvirja s spodnjih fotografij.

Do takrat pa bo Tristotrojko mogoče opazovati na Kalingerjevi. Bo to naš naslednji sestavni projekt?