Razlogi zakaj
14. April 2008
Kako to, da smo se odločili za blagovne znamke koles, ki so v hiši? Zakaj Yeti? Zakaj Lapierre in Commencal? Odkod odločitev za Titusa in znamko Cove?
Predvsem zaradi geometrij. Se pravi, zaradi značilnosti okvirjev.
Oblikovanje uporabnih geometrij zahteva veliko mero znanja in komponente se starajo hitreje od dovršenih okvirjev. Moderni okvirji omogočajo menjavo komponent, zato predstavljajo na dolgi rok nižji strošek (vrednosti dobrih okvirjev prekašajo vrednosti posameznih komponent). Dobesedno vabijo v izzivanje narave, saj imajo varno in stabilno zasnovo, ki prinaša hiter napredek v vožnji. Hudo napredna tehnologija je pakirana v vseh: v Yetijih, Lapierrjih, Commencalih, Titusih in okvirjih Cove.
Pri odločanju o hišnem asortimaju smo upoštevali tudi lastnosti delovanja nihajk polnovzmetencev. V primeru vseh biciklov, ki so razstavljeni na Kalingerjevi, lahko govorimo o modernodelujoči bazi. Niti ni pomembno kako izgleda vzmetni sistem. Vsi po vrsti (eno- in štiriležajci) so aktivni (drugačnih sistemov - razen izjemne Yetijeve Tristotrojke - v praksi ni. Edini sistem s tremi vrtišči, McPhearson-Strut, je zaradi uporabne omejenosti praktično izumrl). Pri aktivnih nihajnih vilicah zaviranje z zadnjimi zavorami ne vpliva na delovanje. Pnevmatike zadnjih koles sledijo neravninam na poti. Hod posameznega vzmetnega sistema se (med stiskanjem desne zavorne ročice) ne spreminja, oziroma se ne zmanjšuje.
Odločali smo se tudi na nivoju progresivnosti. Vemo, da morajo imeti nihajni deli sposobnost požiranja malih grbinic in nebolečega obdelovanja visokih ovir. Enako velja za pristanke po skokih. Vzmetni sistemi morajo obnavljati kontakt s površino na prijazen način. Brez agresivnega srečevanja kovine s kovino (zabijanja, po domače). Prav vsi fulliji s Kalingerjeve imajo to lastnost.
In kaj opredeljuje posamezno znamko?
Yetijeva duša je zgodovinska. Vsaj v gorskokolesarskem pogledu. Yeti izhaja iz dirkanja in ves čas je bil razvoj podjetja iz Kolorada naslonjen na rezultate, ki so jih domov vozili tekmovalci. V štalici Yetijevih okvirjev je veliko posebnežev, a zagotovo je na vrhu spiska edini nadstandardni izdelek, model 303. Uporabljena tehnologija tirov naj bi se preselila vsaj v freeride razred, vendar Yeti konkretne podatke skriva. Ostali Yetiji imajo kolikor toliko klasičen design. Polnovzmetenci spadajo med enoležajce, s primernimi nadgradnjami. Primernost ustvarja lastnosti, ki smo jih omenili v zgornjih vrsticah. Omenimo tudi, da Yeti uporablja - poleg specifičnih geometrij - cevi razvite v domačem okolju (Pure).
Cove in Titus sta prav tako posebneža. Prvi zaradi odgovornosti pri nastanku freeride-a, izkušenj iz tega področja (in uporabljenih cevi: Easton RAD), drugi zaradi titana in super specifičnih geometrij (vsaka velikost vsakega modela je prilagojena meram uporabnika. Tako kot profil cevi). Obe znamki uporabljata (razen redkih izjem pri okvirjih Cove) štiriležajno zasnovo fullijev. Cove razvija lasten sistem (Twin-link), Titus pa koristi patent FSR.
Kolesa Commencal in Lapierre izstopajo na svoj način. Commencal je iz enoležajnih polnovzmetenih zasnov iztisnil zavidljive lastnosti delovanja (po zaslugi Contact-Systema). Andorski razvojniki so se podolgem in počez hecali s težiščem posameznega modela. Ustvarili so uživaške igrače, ki premagujejo težko dojemljivo zahtevnost terenov. Enako politiko so uporabili pri biciklih s prednjim vzmetenjem. Razvija tudi Lapierrjeva ekipa. Hudo! Francozi so svoje znanje sprostili v geometrijah (tako cestnih koles kot mtb-jev) in detajlih. Široko znanje o hidraformaciji se kristalizira v težah vseh koles (Lapierrčki so strašno lahki). Štiriležajne zasnove polnovzmetenih modelov (FPS2 in OST) operirajo natančno tako kot je mogoče pričakovati od modernodelujočih biciklov.
Skratka, izbor hišnega programa koles ni bil naključen. Temelji na znamkah, ki razvijajo in znajo izdelati uporabne zverinice z dodatno vrednostjo. Pa naj si bo to trdak z vrednostjo 650-ih Eurov ali model, za katerega je potrebno odšteti veliko več denarja.